Matthew 12

A Soe Va Pa Hikta Kiu Po Poen Apaapo

Mak 2:23-28, me Luk 6:1-5

1Keß hikta teß rë non, vasuksuk in a ö ne Ieesuß to kömköm varuß non a napan va Kapaneam. Manih po pöh Poen Apaapo eß me a ma vamomhë peß to nönö vah ne pa koman a rak vëh nee to nep voh a kon. Ka ma vamomhë peß maë, pare kökök a ma voaß kon, ko ëën ee. 2Ko Parësiß ep in a tah vaßih no vamomhë pe Ieesuß to nonok ne, pare soe va ee manih pan o vamomhë peß to nok ee pa hat, suk o vaman pee to soepip i non pa öt taëën koman o Poen Apaapo, pare soe ke Ieesuß pan, “Ieesuß, a ma vamomhë pën to nonok e ne pa taateß vëh to vapenpen e non pa nok vamanih po Poen Apaapo.”

3Ke Ieesuß piun a soe pee pareß soe pan, “Eöm hikta ëh pöß voh pa soe va pataeah ne Devit to nok voh me ra ma vamomhë peß to teß vaßpeh me ne poë manih pa ö nee to maë voh, ha? 4E Devit me ra ma vamomhë peß to ho voh pa koman a iuun vapenpen pe Sosoenën, pare ëën ee pa taëën vëh to supon non pa teß akuk se ëën. O teß ësës heß varoe to soe vaonöt ne pa ëën a taëën pamëh. 5Me eöm to ëh pöß voh em pa soe to kiun non manih po Puk va po Vavaasis pe Mosës to soe non pan, manih po Poen Apaapo o teß ësës heß pee to teß ne koman Iuun Hinhin Apuh, ee me to kök ee pa taateß va po Poen Apaapo. Ivëhkëk, o teß ësës heß to hikta nok a hat pa ö nee to nonok ne a kiu pee. 6Eöß to soe vaman rakah keoß peöm, a teß to teß non manih to apuh oah e non pa Iuun Hinhin Apuh. 7O Puk Vapenpen to soe non pan,

‘Eöß to iu oah noß a taateß iu teß.
Eß a taateß pamëh to apuh oah non a ö
nöm to ip a vönaß paröm ës ke na e Sosoenën.’ ^a
Eöm to hikta nat vavih nem pa ö no a soe pamëh to soe va non. Eöm se keh nat vavih nem pa pusun in a soe pamëh, eöm hikta se kiiki nem a taateß pa ma vamomhë peöß, suk ee to hikta nok voh ta taateß hat. 8Suk ataeah, eöß koman e Koaß Teß Pa Napan Kurus to Sunön ke noß po Poen Apaapo.”

E Ieesuß To Vatoß Hah A Teß Tënkun Koren

Mak 3:1-6, me Luk 6:6-11

9E Ieesuß to këh en pa rak vëh neß to teß non, pareß nö ko vos en vöön, pareß ho en pa siß iuun hinhin soneß va pa vöön pamëh. 10Manih pa koman iuun hinhin soneß pamëh no a pah teß tënkun koren to teß non nën. Ko upöm teß to teß ne koman iuun, to kehkeh ep këh ne ta hanan nee se öt koe e Ieesuß, ivëh nee to hi suk poë pan, “Eß vih kës e non pea pa vatoß hah ta pah teß to haraß non a mët po Poen Apaapo, keß ahik?”

11Ke Ieesuß piun ko soe pan, “Ta paeh va peöm se keh teß me non ta pah sipsip, ka sipsip pamëh vuß hop pa koman a koveß ruruvun po Poen Apaapo. E tövaneah antoen kës e non pa rëh peah hah a sipsip peß po poen pamëh, keß a hik? 12Eöß to soe vaman rakah keoß peöm, a teß to apuh oah e non pa sipsip! Ivëh, ka taateß pea to vaonöt e non pea pa vaßaus a meh teß po Poen Apaapo.” 13Ke Ieesuß soe ken pa teß tënkun koren pamëh pan, “Putot a koreomah.” Ke voe pamëh putot en pa koreneah, keß totoopin, ko matan hah va en manih pa meh pap koren. 14Ko Parësiß këh ee peß, pare tönun ee, ko vavaiu vah këh e ne ta hanan nee se ip vamët koe in e Ieesuß.

E Ieesuß A Teß Kikiu Pe Sosoenën

15E Ieesuß to pënton en pa ö no Parësiß to iu ip vamët ne poë, pareß këh en pa vöön neß to teß non. Ka nap peo suk ee peß keß vavatoß en po teß kurus varih to haraß ne a ma vu mët. 16Ke Ieesuß vuhvuh en pee, pan ee se nat ne vatvus vateeraß a ëhnaneah manih po upöm teß. 17Eß to vatvus voh a soe pamëh marën a vapuh a soe ne Sosoenën to vatvus voh manih pa rivon a teß vanënën soe peß, Aisaëaß. Ka soe pamëh to soe suk non a ma taateß, me a kiu pe Ieesuß,

18“Ivaßih a teß kikiu peöß,
eöß to kon voh eah.
Paröß iu suntan rakah e noß peß.
Ko kokoman peöß vaeö rakah noß poan.
Paröß vahoß a Tuvuh Vasioß peöß manih peß.
Keß se soe vatvus a soe vih va pa taateß totoopin,
me eß se kiiki a ma taateß pa napan kurus manih po oeh.
Eß se kiiki vatoe a ma taateß pa napan varih to hikta teß ne pan ee ro Jiuß.
19Ke eß koman to hikta nat non pa to vasukaß,
pareß hikta kë koman hah non a ëhnaneah.
20Me eß to hikta antoen non a miröß o upöm teß varih no vaman pee to hikta teß kikis non.
Eß se kikiu vëhvaß non keß onöt pa ö neß se vöknah a taateß hat manih pa taateß vih.
21Ka napan varih to hikta teß ne ro Jiuß se vaman poë,
pare anoeh ne poë, se vaßaus rapoë.” ^b

O Parësiß To Koman Ne Pan E Ieesuß To Kiu Vaßpeh Me Non E Belsebu

Mak 3:20-30, me Luk 11:14-23; 12:10

22Ka napan teß ee maß pa teß kehoß manih pe Ieesuß. A teß pamëh to hikta antoen non a ep a meh teß, pareß hikta onöt non a to. Suk ataeah a oraß hat to vapapön e non peß. Ke Ieesuß veo këh en peß pa oraß hat, ka teß papön pamëh toto hah en, pareß opoep hah en. 23A napan kurus to töhkak, pare vaiihi koman e ne pan, “E Koaß ko vëh eß e Koaß supnaiß pe Devit, ha?”

24O Parësiß to pënton a soe vaßih pare soe pan, “A teß vëh to veveo këh non a napan po oraß hat manih po kikis pe Belsebu, e susun pa ma oraß hat.”

25Ke Ieesuß nat en pa ma taneah no Parësiß to koman ne manih peß, ivëh neß to soe suk va i rapoë manih pan, “A napan va pa pah muhin to teß ne paan a matop pa paeh susun se keh taki vakëh, ko nok o pöök vuteß, pare vapus koman hah, a, a muhin pamëh to hat rakah en. Eß to vatoe me e non pa napan va pa pah vöön apuh, keß o pöh vutom taman se keh taki vakëh, pare vapus koman hah, a vöön apuh pamëh, keß o vutom taman pamëh hikta onöt rakah ne a teß vakis. 26Keß teß akuk va kov e non manih, pe susun po oraß hat se keh veo o oraß hat, ka nat ee po vakum pee se taki koman hah en. Ka matop peß se poß teß vaeh vah va non nih? 27Eöß se keh veveo e noß po oraß hat po kikis pe Belsebu, keteh poß to vavaßaus voh non a ma vamomhë peöm, kee veveo këh ne a napan po oraß hat? Ivëh, ko vamomhë koman peöm to vataare ee pan a soe peöm to hikta teß man non. 28Ivëhkëk, a Tuvuh Vasioß pe Sosoenën se keh vaßaus a non neoß, köß veveo këh noß a napan po oraß hat, eß to vataare e non pan a Matop Vih pe Sosoenën to teß topnin e non peöm.”

29E Ieesuß to toto avoeß e non, pareß soe suk e susun po oraß hat, pareß soe pan, “Ta pah teß se kehkeh ho akuk manuh pa iuun pa teß söë, pareß kokon a ma tah peß, eß se këk nohnoh vavih momoaan a teß söë po uris, pareß pah kokon poß a ma tah kurus va pa koman iuun peß.”

30“A teß to hikta teß non e vakamöß peöß, eß e tövakihat peöß. Ka teß to hikta vaßaus a no neoß pa ununun maß a napan manih pe Sosoenën, eß to veveo e non pa napan këh e Sosoenën. 31Ivëh, nöß to soe suk va ka neöm manih pan, e Sosoenën se ihan anoe en pa ma taateß hat, me a ma soe viivi varih no a napan to nonok ne sih. Ivëhkëk, o teß varih to soe viivi a Tuvuh Vasioß ne Sosoenën hikta se ihan anoe non a hat pee. 32Eteh to soe viivi a neoß e Koaß Teß Pa Napan Kurus, e Sosoenën se ihan anoe en pa hat pa teß pamëh. Ivëhkëk, a teß vëh to soe viivi a Tuvuh Vasioß, e Sosoenën hikta se a ihan anoe non a hat peß kuru me amot.”

O Nöß Hat To Vovoaß Non Sih A Voaß Hat

Luk 6:43-45

33“Ea se keh iu no a voaß vih, ea se matop vavih no o naon, ea se keh hikta matop vavih no o naon, eß se voaß vahat en, a napan to natnat koe ne sih o naon vih, keß o naon hat manih po voaß. 34Eöm varih o Parësiß, eöm o hat rakah, paröm teß va e nem manih po kuruß hat. Eöm se poß soe vah va in ta soe vih nih? O teß vihvih to teß me ne a ma kokoman vih manih pa ma komëëre. Ivëh, nee to vavatvus suk ne sih a ma soe vih. Ivëhkëk, o teß varih to teß vatëh me ne a ma kokoman hat a taateß hat to puh rakah non manih pa ma komëëre. Ivëh, nee to vavatvus suk ne sih a ma soe hat. Suk a rivon a teß to vavatvus non sih a ma taneah to teß ne manih pa komaneah.”

36“Eöß to soe rakah keoß peöm, manih po poen no a napan kurus se sun manih po vahutët pe Sosoenën, eß se uhioß vataare hah ken pea pa ma to pinpiun, na to tooto voh i no. 37A soe koman pën nën to soe voh, eß ivëh se vahoß a oah po vahutët, ko vataare a oah eën a teß vih, keß, eën a teß hat.”

O Teß To Hin A Ö Nee Se Ep A Tah Vatoksean

Mak 8:11-12, me Luk 11:29-32

38Ivëhkëk, o teß vavaasis varih to nat i ne o Vavaasis pe Mosës, me a ma to Parësiß a pap teß varih to vavatet vakis ne sih a taateß pa kën sipun to nö maß manih pe Ieesuß, pare soe pan, “Topoan emöm to iu ep nem oah se nok ta pah tah vatoksean to vataare a no möm pan eën a teß ne Sosoenën to vanö maß.”

39Ke Ieesuß piun a hi pee pareß soe pan, “Eöm, a napan va kuru, eöm a napan o hat. Paröm heß tonun in e Sosoenën. Eöm to iu ep nem a tah vatoksean. Ivëhkëk, eöß hikta se vataare a noß neöm. Eöß se vataare varoe a neöm a tah vatoksean vëh to tavus voh manih pa teß vanënën soe vëh e Jonaß. 40E Jonaß to teß voh o kukön potan me ro kukön poen manih pa koman a iian apuh. Eß to teß akuk va kov e non manih pa ö ne eöß e Koaß Teß pa Napan Kurus se teß noß po kukön potan me a kukön poen manih pa koman a koveß.”

41“Ka manih po poen ne Sosoenën se vateß a napan po vahutët, a napan va Ninivëß se sun me a neöm a ma napan va kuru, pare vatvus a ma taateß hat peöm. Suk a napan va Ninivëß to tënan voh a soe ne Jonaß to vatvus voh, ko panih ee pa ma taateß hat pee. Ka kuru no a teß to teß apuh oah non e Jonaß to teß non topniineöm. Ivëhkëk, eöm to rës e nem pa pënton a soe peß, ko panih a ma taateß hat peöm. 42Manih po poen va po vahutët ne Köövo Sunön va Saöt se sun vaßpeh me a neöm kurus, pareß vavatët vahik en pa ma taateß hat pa napan va kuru. Suk ataeah, e Köövo Sunön pamëh to taneß varo rakah en maß, pareß nö maß pa pënton o nat vih no a teß sunön vëh e Solomon to vavatvus non. Ivëhkëk, a pah teß to teß non manih kuru to teß apuh oah e non pe Solomon, nöm to pëpënton varo rakah e nem pa ma teß soe peß.”

A Oraß Hat To Hah En Maß

Luk 11:24-26

43E Ieesuß to tooto avoeß e non pareß nok a soe vapipinoß to sosoe suk non a napan va Israël to teß va ne manih pa teß no a oraß hat to teß non manih peß, pareß soe pan, “A oraß hat to teß non manih pa pah teß. Ka oraß hat pamëh se keh këh tavus a teß pamëh, eß se nö, ko nönö vah no maß pa moeh upin to vavaiu vah këh non ta ö vavanot. Ivëhkëk, eß to hikta taum ta ö to vih non neß se vanot. Ka oraß hat pamëh soe en pan, ‘Eöß se nö hah eoß manuh pa iuun moaan voh peöß.’ Ko poen neß to hah maß, eß to taum en pa iuun to teß upin avoeß e non, nee to veveo tavus voh a noß, keß maaka, pare vatotoopin a ma tah. Ivëh keß nö hah, ko me en maß pa meh tönim me a poa oraß hat to teß hat oah rakah e ne peß pa nok a taateß hat. Kee nö maß, ko ho ee pa koman iuun pamëh. Moaan voh no a taateß pa teß pamëh to teß hat vatam voh e non, ivëhkëk, kuru no a taateß peß to pah hat oah rakah en. Eß se vatoe me non pa napan nonok hat to teß ne manih po oeh kuru.”

E Sinan Me Ra Ma Kea Pe Ieesuß

Mak 3:31-35, me Luk 8:19-21

46E Ieesuß to vavaato avoeß me e non pa napan ke sinaneah me ra ma kea peß, nö ee maß. Ee to sun e ne maß manuh mahën. Pare iu vaato me ne poë. 47Ka pah teß nö, pareß soe ke Ieesuß pan, “E sinömah, me ra kën kea pën to teß ne mahën, ee to iu vaato me ne oah.” 48Ivëhkëk, e Ieesuß to piun a soe pa teß pamëh pareß soe pan, “Eteh e sinaneoß, me eteh e kea peöß?” 49Eß to huh na a ma vamomhë peß pareß soe pan, “Eöm ep e nem eh, o teß varih, eße to teß va ne manih pe sinaneoß, me a ma kea peöß. 50A kën kea, me ra kën vamen, me e sinan vamaman peöß, ivarih, o teß to nonok ne a ma tah ne Tamön vöh pa vöön va kin to iu non sih.”